002. Po bregi lejče

Varijetet: A
Registracioni broj: NM-MH 1225a
Početak pesme: Po bregi lejče
Mesto: Tišina
Pevao: Franc Džuban (45)
Datum zapisa: 1898
Sakupljač: Béla Vikár

Napomena na slovenačkom: Bogastvo pesemskega izročila med Muro in Rabo preseneča s povezanostjo z naravo. Ta povezanost izraža brezskrbnost, značilno za mladino, hkrati pa ohranja sledi življenja, povsem odvisnega od zemlje, daleč od vpliva mest in velikega sveta. V izražanju bližine z naravo najbolj preseneča povezanost z motivom ptice: ta motiv zaznamuje različne pesmi – od ljubezenskih do pripovednih in celo vojaških, oponašanje ptic je prišlo tudi v otroško izročilo. V naboru tišinskih posnetkov se motiv ptice navezuje na razgibani gričevnati svet, drugačen od prostranstva, kamor je umeščena Tišina, pridruži pa se mu za to okolje dokaj redka podoba, podoba lovca. Simbolni pomen ptice se tako v pesmi sooča z realnostjo, s trdo vsakdanjostjo, v kakršno so mladi stopili s poroko. Zapis je bil objavljen v zbirki (št. 3).

Note

Tekst

Po bregi lejče, po bregi lejče
edna žuta žunica,
ledraleluja,
ledraleluja,
edna žuta žunica.

Za njou mi hodi, za njou mi hodi
eden mladi jagriček,
ledraleluja,
ledraleluja,
eden mladi jagriček.

Ne srelaj mené, ne strelaj mené,
jaz te hočem povučit,
ledraleluja,
ledraleluja,
kak se moreš oženit.

Staro babo si ne vzemi,
ona puna krejganja,
ledraleluja,
ledraleluja,
ona puna krejganja.

Mlado vdovo si ne vzemi,
ona puna joukanja,
ledraleluja,
ledraleluja,
ona puna joukanja.

Le deklino, le deklino.
ona puna veseljá,
ledraleluja,
ledraleluja,
ona puna veseljá.

Rukopis

Po bregi lejče – szöveg kézirata
3. Po bregi lejče – zapis teksta